Prešce za obujanje starih običajev in pozdrav Francu Čebulju za predlog: Na vrtu Borštnikove domačije organizirajmo Letno gledališče

Letno Gledališče na vrtu Borštnikove domačije bomo zgradili letno gledališče: “Seveda v mojem novem županskem mandatu, da bomo še povzdignili spomin na Borštnika in odnos do kulture,” se je s svojo resno pobudo pošalil sedanji župan in kandidat za novi županski mandat v Občini Cerklje na Gorenjskem, Franc Čebulj.

V nedeljo, 4. novembra so imeli v rojstni hiši Ignacija Borštnika v Cerkljah dan odprtih vrat. Že dan preje, v soboto, pa je Dane Novak, skrbnik Borštnikove domačije, obudil star običaj peke prešc, ki je na Gorenjskem zamrl pred okoli 50. leti.

V soboto, okoli desete ure je Dane v mentrgi zamesil testo. Tokrat je namesto črne ali ržene moke, iz kakršne so prešce pekli nekoč, uporabil belo moko. Ko je testo vzhajalo, je zakuril staro krušno peč. Ko je bila ta ravno prav segreta, je vanjo vsadil okrog 25 majhnih prešc, ki so se v slabi uri lepo zapekle, tako, da je po hiši zadišalo po svežem pečenem kruhu.
Prešce je v nedeljo podaril obiskovalcem, ki so si ogledali Borštnikovo domačijo. Kdor kruh deli, se mu v rokah množi, pravi star pregovor. Med prejemniki prešc je bila tudi družina Pilar Hana, Lara in starša Tanja in Silvo iz Velesovega, ki so bili prijetno presenečeni nad prejetimi prešcami, običaja pa niso poznali, Vidko in Nadja Žura iz Zgornjega Brnika pa sta dodala, da sta na Zgornjem Brniku pred več kot 40 leti pekli prešce Urhova mama in Kropivnikova Micka. Nadja pa je dodala, da so v njeni vasi Koritnica pri Baški grapi pekli prešce za celo vas v peči pri sosedovih. Prešce pa je Dane Novak podaril tudi Petru Burgarju iz Most pri Komendi in županu Francu Čebulju. A le redki so se običaja peke in pobiranja prešc še spominjali. Povedali so, da so jih prejemali reveži in otroci v zameno za to, da so molili za duše rajnih, ki še trpijo v vicah.
Pred praznikom vseh svetih, to je 1. novembrom, so Gorenjske gospodinje nekoč poleg redne peke kruha napekle tudi veliko malih hlebčkov, imenovanih prešce. Ta obredni kruh je bil v bistvu namenjen dušam umrlih prednikov, ki naj bi se v tem času vračale nazaj na svoje domove.
Marsikateri revni družini so prešce, zbrane ob tem prazniku, pomagale preživeti zimo. Da je bil ta običaj nekdaj razširjen po širšem slovenskem prostoru, nam pove tudi dejstvo, da je pisatelj Ivan Cankar večkrat omenjal prešce v svojih delih. Veljalo pa je nenapisano pravilo, da je treba razdeliti vse prešce, drugače bi se prihodnje leto pridelkom na polju slabo godilo. Po nekaterih večjih kmetijah so napekli tudi sto hlebčkov in razdeliti je bilo treba vse, sicer bi bila po stari veri prihodnja letina v nevarnosti.
»Žal pa danes taki in podobni običaji tonejo v brezno pozabe. Raje, kot ohranjati stare običaje, prevzemamo nove, ki nam jih ob večini praznikov vsiljuje sodobna zahodna potrošniška miselnost. A s tem se izgublja tudi narodova zavest«, je kritičen do tega Dane Novak. Narodova kultura in kulturna dediščina sta danes za marsikoga nepotreben in nekoristen strošek in balast družbe, ki bi se ga radi znebili. In prav zato se na Borštnikovi domačiji trudijo in obujajo ter ohranjajo stare običaje in navade.

Cerklje, 4. 11.2018
Besedilo in foto Janez Kuhar, Cesta Janeza Bobnarja 5, 4207 Cerklje

2018-11-10T16:07:19+00:00